Še nedolgo nazaj so se uradnega jezika bivše skupne države Jugoslavije – srbohrvaščine učili v okviru obveznega predmeta po vseh osnovnih šolah širom Slovenije. Z razpadom države je žal razpadel tudi jezik. Le-ta se je razdelil na hrvaščino in srbščino, iz osnovnih šol pa popolnoma izginil. Čeprav sta se v tem času oba jezika razvijala, izpopolnjevala, ustvarjala svoja pravila in norme, pa so mnogi še vedno mnenja, da ju obvladajo in za prevajanje hrvaščine oz. srbščine ne potrebujejo strokovnjakov na tem področju, saj jim zadostuje lastno (ne)znanje.
Španska vas za večino mlajše generacije
Težko je razumeti, da veliko mladih danes jezika ne le ne govori, temveč niti ne razume. To lahko še posebej opazimo v poletnih mesecih, ko dopustujemo na hrvaški obali, in poslušamo zadrege v barih, restavracijah, trgovinah in hotelskih recepcijah, ko si slovenski gostje razbijajo glave ob menijih v hrvaščini ali pa v čudni spakedranščini naročajo hrano oz. se dogovarjajo za izlet z ladjico. Mnogi izmed njih bi nedvomno potrebovali izurjenega tolmača za prevajanje iz oz. v hrvaščino, ob najbolj brezupnih primerih pa si upam trditi, da si vsak naključni poslušalec, še bolj pa naslovnik zaželita, da bi se od nekod čudežno pojavila vrata z napisom Prevajanje hrvaščina, kjer bi strokovnjaki na eleganten način prevetrili to »novo« besedišče, spravili besede v red ter sporočilu znova dali rep in glavo.
Dobrodošla bi bila tudi jezikovna pomoč sosedov
Pri prevajanju hrvaščine oz. trudu za lažje razumevanje tega jezika pa bi nam lahko na pomoč priskočili tudi naši južni sosedje, ki o obvladovanju njihovega maternega jezika razmišljajo očitno podobno kot večina naših samooklicanih (ne)poznavalcev − med prevodi raznoraznih tekstov, namenjenih tujcem, se na žalost le redko znajde tudi slovenski.
Ni komentarjev:
Objavite komentar