Delo krepi …

Kaj pa, če le-tega zaradi pomanjkanja delovnih mest ni?! Kako prepričati delodajalca, da ste boljši od konkurence, ki se prijavi na prosto delovno mesto? Kako izstopiti iz povprečja in biti opazen – boljši od ostalih, ki se prav tako potegujejo za isto zaposlitev? Vse skupaj se začne pri vaši prošnji in življenjepisu.

Delovna mesta - Iskanje zaposlitve

Kako napisati življenjepis za doseg želenega delovnega mesta?

Najpomembnejša stvar, ki se je morate zavedati, je, da sta ravno vaš življenjepis in prošnja prvi stik s potencialnim delodajalcem. Ne glede na to, za katera delovna mesta se potegujete, mora biti vaš življenjepis dodelan, strokoven in po možnosti podprt z referencami, ki ste jih pridobili pri prejšnjih zaposlitvah. Ne pozabite na pravopis in gladkost izražanja – če na tem področju niste med močnejšimi, poiščite raje pomoč pri prijateljih ali znancih, ki jim pisanje in izražanje ne delata težav. Zapomnite si, da bo to prvi stik z nadrejenimi in posledično vaše ogledalo. Le-to mora odsevati takšno sliko, ki bo delodajalca prepričala, da vas povabi na razgovor. Tako boste tudi svojemu delovnemu mestu korak bližje.

4 nasveti, kako opraviti razgovor za zaposlitev čim uspešneje

Delodajalec vas je na podlagi vašega življenjepisa povabil na razgovor za razpisano delovno mesto. Kako se pripraviti in na kaj morate biti pozorni, da bo le-ta potekal brez neprijetnih trenutkov in da se boste še dodatno izkazali? Nasveti, ki jih je vsekakor pametno upoštevati:

1. prvi osebni stik se začne z rokovanjem – vaš stisk naj bo močan (ne premočan), ob tem pa ne pozabite gledati v oči in ne izmikajte pogleda;
2. ne pozabite na rek »obleka naredi človeka« – bodite urejeni vašemu delovnemu mestu in položaju primerno, ženske pa se morate izogibati tudi premočnemu make-upu;
3. na vprašanja odgovarjajte povezano, jedrnato in ne bodite preveč klepetavi. Izogibajte se področij, ki jih ne poznate;
4. in najpomembnejši – verjemite in zaupajte vase!

Prevajanje je bilo včasih tekoče, danes »šepajoče«

Še nedolgo nazaj so se uradnega jezika bivše skupne države Jugoslavije – srbohrvaščine učili v okviru obveznega predmeta po vseh osnovnih šolah širom Slovenije. Z razpadom države je žal razpadel tudi jezik. Le-ta se je razdelil na hrvaščino in srbščino, iz osnovnih šol pa popolnoma izginil. Čeprav sta se v tem času oba jezika razvijala, izpopolnjevala, ustvarjala svoja pravila in norme, pa so mnogi še vedno mnenja, da ju obvladajo in za prevajanje hrvaščine oz. srbščine ne potrebujejo strokovnjakov na tem področju, saj jim zadostuje lastno (ne)znanje.

Španska vas za večino mlajše generacije

Težko je razumeti, da veliko mladih danes jezika ne le ne govori, temveč niti ne razume. To lahko še posebej opazimo v poletnih mesecih, ko dopustujemo na hrvaški obali, in poslušamo zadrege v barih, restavracijah, trgovinah in hotelskih recepcijah, ko si slovenski gostje razbijajo glave ob menijih v hrvaščini ali pa v čudni spakedranščini naročajo hrano oz. se dogovarjajo za izlet z ladjico. Mnogi izmed njih bi nedvomno potrebovali izurjenega tolmača za prevajanje iz oz. v hrvaščino, ob najbolj brezupnih primerih pa si upam trditi, da si vsak naključni poslušalec, še bolj pa naslovnik zaželita, da bi se od nekod čudežno pojavila vrata z napisom Prevajanje hrvaščina, kjer bi strokovnjaki na eleganten način prevetrili to »novo« besedišče, spravili besede v red ter sporočilu znova dali rep in glavo.

Dobrodošla bi bila tudi jezikovna pomoč sosedov

Pri prevajanju hrvaščine oz. trudu za lažje razumevanje tega jezika pa bi nam lahko na pomoč priskočili tudi naši južni sosedje, ki o obvladovanju njihovega maternega jezika razmišljajo očitno podobno kot večina naših samooklicanih (ne)poznavalcev − med prevodi raznoraznih tekstov, namenjenih tujcem, se na žalost le redko znajde tudi slovenski.

Ko navaden prevod več ne zadostuje

V poslovnem svetu se pogosto dogaja, da posle med sabo sklepajo stranke, ki prihajajo iz različnih držav, pripadajo različnim kulturam in govorijo različni jezik. Čeprav obe stranki, ki sta se odločili za sodelovanje, komunicirata v enem izbranem jeziku, pa kljub pisnemu in govornemu obvladovanju tega jezika pogosto nastopi težava. Še zlasti takrat, ko gre za t.i. sodne prevode oz. uradne dokumente, kot so različne pogodbe, pooblastila, diplome itd., ki morajo biti tudi overjeni. V večini primerov prevoda zaradi zahtevnosti in strokovnosti besedišča nismo sposobni sami, temveč dokumenti potrebujejo izurjeno oko sodnega tolmača. Le-ta pogosto sodeluje tudi pri pogajanjih med strankama ter pri sklepanju pravnih poslov pri notarju.

Načrtujete sanjsko poroko na peščeni plaži?

Že nekaj časa so med mladimi pari, ki se odločajo za poroko, zelo popularne tudi poroke v tujini. Preden se odločite za ta korak, se je dobro pozanimati, katere dokumente potrebujete, da bo sklenitev zakonske zveze sploh mogoča, le-ti pa spet zahtevajo sodni prevod v predpisani tuj jezik in overitev, pri čemer je prav tako dobro poiskati pomoč sodnega tolmača, da se izognemo nepotrebnim nepravilnostim in zapletom. Pri pridobivanju teh dokumentov se lahko obrnete tudi na slovensko veleposlaništvo, ki vam nato na podlagi pridobljenega sestavi še potrebna potrdila v tujem jeziku.

Katerega sodnega tolmača izbrati in kako?

Če ste v dilemi, kateri tolmač bi bil za vaše področje in izbrani jezik najprimernejši, lahko rešite zadrego s klicem na Društvo znanstvenih in tehničnih prevajalcev Slovenije – DZTPS ali vpogledom v njihov seznam sodnih tolmačev, kjer so pod vsakim dejanskim in zahtevanim jezikom navedena imena strokovnjakov ter področja, ki jih pokrivajo. Le tako bodo vaši dokumenti prevedeni brezhibno in brez večpomenskosti. Saj veste … Ignoratio iuris nocet!